Družbeni pritisk: empirična raziskava vsebinskih učinkov in števila umorov v Evropi

Luis David Ramírez-de Garay

Namen prispevka:

Namen prispevka je s pomočjo kvantitativnih metod določiti alternativne strategije ovrednotenja povezave med družbenim kontekstom in nasilnimi kaznivimi dejanji. V ta namen je uporabljen koncept »družbenega pritiska« kot novo razvitega koncepta za empirično ovrednotenje vsebinskih učinkov na nasilno kriminaliteto.

Metode:

Družbeni pritisk vsebuje tri komponente: pripadajoče ekonomske pogoje, strukturne priložnosti in institucionalno podporo. S potrjevalno faktorsko analizo (CFA) dobljene komponente so bile v nadaljevanju preverjene še s pojasnjevalno aplikacijo modelov strukturnih enačb (SEM) za razpoznavo različnih povezav med komponentami in številom umorov. Podatki o številu umorov za 193 evropskih regij iz 13 držav Evropske unije v letih 2001–2006 so iz baze Eurostat, socio-ekonomske statistike (za komponente) pa iz različnih drugih virov.

Ugotovitve:

Rezultati pokažejo, da ima regionalna institucionalna struktura vpliv na variiranje števila umorov na mednarodni ravni. Družbeno breme se pokaže kot učinkovit instrument za razpoznavo osnovnih komponent, povezanih s kriminogenimi konteksti oziroma, kar je še pomembneje, z različnimi povezavami med istimi komponentami.

Omejitve/uporabnost raziskave

Rezultati pokažejo, da so za popolni izkoristek uporabljenih metod potrebni še natančnejši podatki. Kljub vsemu se SEM izkaže za obetajočo pot pri empiričnem preiskovanju kriminalitete.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

V primerjavi z drugimi študijami nasilne kriminalitete v Zahodni Evropi je ta prispevek prvi, ki vključuje mednarodno in longitudinalno analizo števila umorov za odgovore na določena vprašanja na mezoravni. Je tudi prvi poskus uporabe regionalne baze Eurostat kot empiričnega vira.

UDK: 343.3/.7(4)

Ključne besede: umor, družbeni pritisk, vsebinski učinek, kvantitativno, Evropa