»Oseba brez duše« – nasproti inovativni klasifikaciji pravnih oseb

Bojan Tičar

Namen prispevka:

Avtor je v pričujočem prispevku pravne osebe klasificiral z vidika uporabnosti nove in inovativne tabele za raziskovalne in praktične namene. Pravne osebe (ki jih avtor naslovno imenuje »osebe brez duše« tako kot papež Innocent IV.) je avtor razvrstil po interesni teoriji in preneseni metodi klasifikacije upravnih sistemov, upoštevaje njihovo pravno subjektiviteto. Originalno je prikazana inovativna klasifikacija, ki je uporabna tako za ad hoc pravno-ekonomske analize kot tudi za praktično razvrščanje pravnih oseb pri potrebah za ugotavljanje njihove subjektivitete, pa naj gre za ekonomsko analizo prava, vprašanja zasebnega ali javnega prava ali praktične pravne postopke.

Metode:

Raziskovalni pristop oziroma metode v članku so kombinacija klasičnih pravnih metod teleološke razlage ureditve v kombinaciji s historično in delno komparativno analizo. Klasifikacija pravnih oseb zgodovinsko izhaja iz antične rimske in nato nemške razvrstitve pravnih oseb na korporacije in ustanove (universitas personarum, universitas bonorum) in jih sodobno umešča po merilih oblastnosti, funkcionalnosti in nepridobitnosti (oz. dobrodelnosti).

Ugotovitve:

Thema probandi raziskave, predstavljene v članku, je dokazati, da lahko pravne osebe pravno-pravilno in ekonomsko-uporabno klasificiramo tudi interesno in po klasični teoriji sistemov, ne samo skozi statusno-pravno obliko. Pristopi so med seboj združljivi in se jih da enotno tabelarično prikazati. Takšna klasifikacija je uporabna tako za varnostne študije kot tudi za ekonomske in pravne analize, ko je treba opredeliti subjektiviteto organizacij.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Izvirnost članka je v oblikovanju nove sodobne klasifikacijske tabele pravnih oseb, ki je uporabna tako za raziskovalne kot za praktične namene. Uporabnost navedene tabele je v njeni hitri uporabi, saj je iz nje prima vista razvidno, katere pravne osebe sodijo v javni sektor in katere v zasebnega. Nadalje je iz tabele razviden tudi interes, zaradi katerega so ustanovljene, ki je lahko javni/oblastni ali javni/neoblastni ter zasebni/profitni ali zasebni/neprofitni. Tabela omogoča nazorni pregled nad pravno subjektiviteto organizacij in ločevanje le-teh od organizacij, ki pravne subjektivitete nimajo. To je pomembno tako za delovanje pravnega sistema, pravno-ekonomske raziskave kot tudi za praktične pravne postopke.

UDK: 347.191

Ključne besede: pravna oseba, subjektiviteta pravne osebe, sistemska teorija, interesna teorija, profitnost, neprofitnost