Kibernetska kriminaliteta: cena investicije v zaščito

Igor Bernik

Namen prispevka:

Prispevek prikazuje investicije v zaščito organizacij pred kibernetsko kriminaliteto. Aktualne raziskave kažejo oz. predstavljajo enormne finančne izgube držav, organizacij in posameznikov zaradi vpliva kriminalitete v kibernetskem prostoru. Podrobnejši pregled pokaže, da so te izgube fiktivne in da se večina stroškov skriva v investicijah v zaščito, ki pa ni vsemogočna, hkrati pa praktiki varnosti kibernetskega prostora ugotavljajo, da je ozaveščanje osebja učinkovitejša in cenejša zaščita ter ima večji vpliv na varnost kibernetskega prostora in organizacij.

Metode:

Z analizo stroškov in izgub zaradi kibernetske kriminalitete, predstavljenih skozi različna poročila globalnih študij in vladnih dokumentov, ter dejanskih vzrokov za izgube predstavljamo adaptirani stroškovni model kibernetske kriminalitete.

Ugotovitve:

Predstavljeni stroškovni model celovito obravnava glavne vzroke izgub in nakazuje smernice zaščite organizacij. Zagotavljanje višje varnosti kibernetskega prostora pa ni zgolj tehnični, organizacijski in problem osebja, pač pa zaradi regulacije kibernetskega prostora tudi vse bolj politični problem. Ker pa se nihče globalno ne loti reševanja problema, stroški le naraščajo.

Praktična uporabnost:

Organizacije se s poznavanjem vzrokov in stroškovnega modela lažje odločajo za ustrezna vlaganja v zaščito pred napadi iz kibernetskega prostora in izboljšajo lastno učinkovitost z manjšimi stroški.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Zaradi predstavitve vpliva kibernetske kriminalitete na organizacije iz stroškovnega in ne vidika tehnične stroke v organizacijah, ki so večinoma odgovorna za izvedbo zaščite informacijskih sistemov, je razumevanje bližje managementu, s čimer zavzame ustrezna stališča in zaradi boljšega razumevanja podpira učinkovitejše zaščite oz. rešitve.

UDK: 004.056

Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, investicije, zaščita, cena

Celoten članek

v angleškem jeziku