Spremembe samovarovalnih ukrepov pri prebivalcih Slovenije

Branko Lobnikar, Kaja Kosec

Namen prispevka:

Zagotavljanje varnosti in zagotavljanje občutkov varnosti vedno bolj postaja tudi naloga vsakega posameznika, ki vstopa v partnerski odnos s pluralnimi institucijami formalnega družbenega nadzorstva. Namen prispevka je bilo ugotoviti, ali so se pri prebivalcih Slovenije v zadnjem desetletju spremenili vedenjski vzorci na področju samovarovalnih ukrepov, pri čemer smo poskušali ugotoviti, ali na spremembe, če do njih sploh prihaja, vpliva posameznikova percepcija varnosti.

Metode:

Za potrebe analize je bil pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti, katere samovarovalne ukrepe in mehanizme posamezniki uporabljajo v svojem bivalnem okolju, zanimalo pa nas je tudi, katere od teh ukrepov so uporabljali pred desetletjem. V raziskavi, ki je bila izvedena v prvi polovici leta 2012, je sodelovalo 356 prebivalk in prebivalcev iz Slovenije, zbiranje podatkov pa je bilo izvedeno s pomočjo spletnega anketiranja (spletni portal SurveyGizmo). Kot metoda za zbiranje je bila uporabljena tehnika snežne kepe.

Ugotovitve:

Raziskava je pokazala, da se ljudje v svojem domačem kraju počutijo relativno varne. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da prebivalci danes uporabljajo večje število varnostnih ukrepov kot pred desetimi leti. Največja odstopanja pri uporabi posameznih ukrepov so vidna pri ukrepih »dosledno zaklepanje vrat«, »dogovor s sosedi ali znanci, da spremlja vaše stanovanje v času odsotnosti«, »polno kasko zavarovanje avtomobila« in »dogovor s sosedi ali znanci, da praznijo poštni nabiralnik v času odsotnosti«. Najmanjšo uporabo samovarovalnih ukrepov je mogoče zaslediti pri ukrepu »uporaba video nadzora«, saj je velika večina ne uporablja oziroma si jo lahko privoščijo le redki. Ugotovili smo, da se ženske na splošno počutijo bolj ogrožene kot moški. Posledično tako pogosteje uporabljajo samovarovalne ukrepe.

Omejitve/uporabnost raziskave

Pomanjkljivost raziskave je relativno majhen vzorec, kjer je razmerje med moškimi in ženskami nekoliko porušeno, omejitve pa izhajajo tudi iz metode zbiranja podatkov in starostne strukture vzorca. Kljub temu pa so rezultati raziskave uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje.

Praktična uporabnost:

Rezultati raziskave nudijo odgovore na nekatera do zdaj redko analizirana, a pogosto postavljena vprašanja, ki zadevajo temo zagotavljanja varnosti s pomočjo samovarovalnih mehanizmov in ukrepov.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Gre za prvo tovrstno raziskavo v slovenskem prostoru, zato rezultati raziskave predstavljajo dodatek k obstoječim dejstvom in številnim kriminološkim viktimološkim raziskavam in raziskavam o strahu pred kriminaliteto.

UDK: 351.78(497.4)

Ključne besede: samovarovalni mehanizmi, strah pred kriminaliteto, varnost, preventivni ukrepi

Celoten članek