Protokoli preiskovalnih intervjujev za ugotavljanje spolne zlorabe otrok

Igor Areh

Namen prispevka:

V članku je kratek pregled osnovnih načel izvedbe preiskovalnih intervjujev z otroki, ki so v vlogi domnevnih žrtev spolnih zlorab. Opisane so najpogostejše oblike preiskovalnih protokolov, ki strukturirajo potek izvedbe intervjujev, predstavljene so tudi njihove prednosti in slabosti. Podrobneje je predstavljen protokol NICHD, ki je v tujini med najbolj uporabljenimi.

Metode:

Podatki o načinih izvedbe protokolov preiskovalnih intervjujev so zbrani iz različnih strokovnih virov.

Ugotovitve:

V praksi preiskovanja spolnih zlorab se uporabljajo različne oblike preiskovalnih protokolov, v katerih se uporabljajo intervjuji, ki so bolj ali manj podobni kognitivnemu intervjuju. V primerjavi s klasičnim policijskim intervjujem ali informativnim razgovorom sodobni protokoli preiskovalnih intervjujev omogočajo, da pridobimo večjo količino bolj verodostojnih podatkov in tako zmanjšujejo verjetnost vložitve zmotnih kazenskih ovadb. V Sloveniji se prikazani protokoli ne uporabljajo.

Omejitve/uporabnost:

Članek ni podrobna predstavitev protokolov preiskovalnih intervjujev, zato je uporaben le kot sredstvo za osveževanje ali širjenje strokovnega znanja.

Praktična uporabnost:

Avtor je skušal nazorno prikazati različne oblike protokolov in opozoriti na razlike med njimi. Uporaba protokolov, kot je na primer NICHD, ali vsaj njihovo posnemanje v preiskovalni praksi, lahko pomembno prispeva k večji točnosti in veljavnosti preiskovanja spolnih zlorab otrok, obenem pa tudi bistveno zmanjšuje nivo sekundarne viktimizacije žrtev.

Izvirnost/pomembnost:

V slovenskem prostoru je malo napisanega o protokolih preiskovalnih intervjujev, kar še posebej velja za objave v strokovnih revijah z recenzentskimi postopki. Avtor skuša zapolniti vrzel in opozoriti na pomembne sodobne raziskovalne ugotovitve in v tujini uveljavljene prakse.

UDK: 159.9:340.6

Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, preiskovalni intervju, NICHD

Celoten članek